Strokovnjaki so v torek opozorili na možno vrnitev bolezni, ki so v Avstriji že bile izkoreninjene, kot so oslovski kašelj, ošpice, davica in hepatitis A. Ursula Wiedermann-Schmidt, vodja Centra za patofiziologijo, infektologijo in imunologijo na dunajski medicinski univerzi MedUni Wien, je pred avstrijskim dnevom cepljenja (17. januarja) poudarila, da je treba načrt cepljenja prilagoditi in hepatitis A obravnavati kot obvezno cepljenje, ne le kot cepljenje za potovanja.

Študija Medicinske univerze na Dunaju je pokazala, da je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (FSME) v Avstriji od leta 2000 preprečilo več kot 10.000 hudih bolezni in 80 smrti. Kljub temu raziskovalci opozarjajo na zaskrbljujoč trend upadanja precepljenosti med prebivalstvom.

Na Dunaju so razvili novo terapijo za mladoletne ženske, ki so doživele nasilje. Program BEAR, ki ga ponuja Trauma- in Stresna ambulanta (TRUST) Univerzitetne klinike za otroško in mladostniško psihiatrijo Medicinske univerze Dunaj in Univerzitetne klinike AKH Dunaj, združuje travmatsko terapijo s tehnikami samo-uveljavljanja, s ciljem okrepiti prizadete. Ta ponudba dopolnjuje obstoječe metode zdravljenja.

Raziskovalci z Medicinske univerze na Dunaju so odkrili, da je protein Pentraxin 3 (PTX-3) v krvi potencialni biomarker za dolgi COVID, zlasti pri posameznikih, ki so preboleli težjo obliko bolezni. Visoka raven PTX-3 je bila zaznana kot možen merljiv pokazatelj za razvoj dolgega COVID.

Avstrijski mediji se soočajo z vprašanji o odgovornem poročanju o asistiranem samomoru, še posebej po načrtovanem asistiranem samomoru avstrijskega učitelja in kolumnista Nikija Glattauerja. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost "Wertherjevega učinka" oziroma posnemanja samomorov in poudarjajo potrebo po preventivnem delovanju. Razprave se osredotočajo na to, kako poročati o tej občutljivi temi, ne da bi jo romantizirali ali spodbujali posnemanje.

Mednarodna študija, v kateri je sodelovala tudi Medicinska univerza na Dunaju (MedUni Wien), je pokazala, da je bolezen, ki jo prenaša lisičja trakulja, imenovana alveolarna ehinokokoza, v Evropi pogostejša, kot se je domnevalo. Veliko primerov okužb ni odkritih ali uradno registriranih. Študija je prvič ocenila celotno število primerov te bolezni po Evropi in razkrila naraščajoče število okužb ter velike pomanjkljivosti pri njihovem beleženju.